Udarec in dvojna merila

Drage ženske,

imam vprašanje za vse, ki ste v raznih Facebook skupinah.

Kakšne komentarje bi dobila ženska, ki bi objavila nekaj takega?

*Objava je izmišljena in ne temelji na resnični situaciji.

Glede na moja opažanja bi bili komentarji v stilu:

Verjetno nobena ne bi zagovarjala tega partnerja in ženski rekla, da si je udarec zaslužila. Vsaj upam, da ne.

Zakaj potem mamica, ki napiše, da je po 3-krat postavljeni meji dala otroku “eno po riti” dobi odgovore, da je to v redu? 

Zakaj se spodaj še vedno najde OGROMNO komentarjev, da je to normalno? Da včasih pač ne gre drugače? Da si edino tako otroci zapomnijo?

Otrok ne more spakirati kovčka in oditi. Otrok nima kam iti. Otrok verjame, da ga imaš rada in da delaš najboljše zanj. Tako da potem ponotranji to, da si očitno udarce zasluži.

In ne neha imeti rad tebe. Neha imeti rad sebe. Ker očitno ni dovolj dober in si pač zasluži tak odnos.

Ampak otrok si tega NE ZASLUŽI!

Največkrat otrok ne “uboga”, ker v tistem trenutku ne zmore! Ker možgani niso dovolj razviti. Ker živčni sistem ni dovolj pomirjen. 

In otrok ti ne more postaviti ultimata, da si poišči pomoč.

Pomembna opomba: 

To NI obsojanje tebe, ki se ti je že kdaj zgodilo, da si eksplodirala in udarila. Ni obsojanje tebe, ki si se potem otroku opravičila in ti je bilo noro hudo. In se še danes trudiš, da se to ne zgodi več.

Razumem te. Smo le ljudje. Večina od nas z veliko prtljage in mnogimi ranami.

Smo pa tudi odrasli. In smo odgovorni za svoja dejanja.

To je jasno sporočilo tistim, ki trdijo, da se ne da drugače; da se bo otrok samo s fizično kaznijo naučil, česa ne sme. To ne drži. Če ti ne znaš ali zmoreš drugače, še ne pomeni, da se ne da. 

V današnjem času je dostopnih ogromno informacij. Veliko nas je, ki z veseljem pomagamo. Da se drugače. Zahteva pa malo več energije, truda in dela na sebi. Ampak za sporočila, ki jih s tem predajaš otroku ... je absolutno vredno.