IZBIRA: otroku breme ali svoboda?

Velikokrat rečem, da je eden od načinov za lažje sodelovanje z otrokom tudi ta, da mu daš možnost izbire. In to je res - lahko pride zelo prav in otroku lahko da občutek kontrole, da lažje sodeluje. 💪🏻😁

AMPAK! Če je tega preveč ali pa mu to ponudiš v neprimernih situacijah (npr. zvečer, ko je že tako utrujen), lahko dosežeš ravno nasprotni učinek, ker s tem otroka še dodatno obremeniš. 😩

Kaj se torej dogaja, ko otroku ponudiš preveč izbire?

1. Možgani se šele razvijajo in otrok dejansko nima kapacitet, da bi vse možnosti učinkovito pretehtal. Preveč izbire zahteva preveč razmišljanja, to pa lahko vodi v frustracijo. 😖 A veš, ko po napornem dnevu prideš domov in te partner vpraša: "Kaj boš skuhala?" 🤭

2. Čustvena samoregulacija je pri otroku še v razvoju, tako da mu taka situacija namesto občutka kontrole dejansko lahko da občutek tesnobe. Hkrati pa lahko čuti pritisk, da mora "pravilno" izbrati, kar pa spet vodi v frustracijo. 😫

3. Otrok ima omejeno število izkušenj z odločanjem in hkrati težko primerja ali predvidi posledice svoje odločitve. Ob tem pa se moramo zavedati še, da ga pogosto vodi impulz, ne razum. Recept za razpad sistema? Jap! 🫣

4. Otrok dobi občutek, da z eno izbiro zamuja vse druge (FOMO), kar vodi v to, da lahko svojo odločitev obžaluje, lahko se mu porajajo dvomi ali pa si večkrat premisli. 😬 Kar spravi ob živce njega IN tebe. 😅

5. Več časa, kot ga otrok potrebuje za odločitev, dalj časa mora čakati na rezultat (npr. večerjo). Če v tem času zaradi njegove neodločenosti odločitev sprejmeš ti, lahko to spet vodi v frustracijo, ker se počuti, kot da si mu odvzela kontrolo. 😠

   
   

"Ja, kaj potem, Tjaša? Naj mu sploh ne dajem izbire?"

Ne ne, obdrži možnost izbire, ker ti marsikaj lahko olajša. Ampak išči ravnovesje, da tega ne bo preveč. Presodi, katere situacije bodo za to primerne, hkrati pa naredi tudi omejitev izbire (npr. "Boš modro ali rdečo majico?"). Vaja dela mojstra. 😉